Primer

OMEJEVANJE MIGRACIJ



Jeseni 2016 je bila Slovenija soočena z izrazitim porastom vstopa tujcev, med katerimi so bili številni brez potrebnih dokumentov, in so bežali s področja srditih spopadov, ki so se odvijali v Transjordaniji, deželi na Bližnjem vzhodu. Položaj je bil po soglasni oceni državnih organov skrajno resen, saj je v zgodnjih jesenskih mesecih v Slovenijo vstopilo celo po 15.000 oseb vsak dan. Večji del teh oseb je nato nadaljevalo pot proti severu in zahodu, a kljub temu so bile nastanitvene možnosti skoraj v celoti zapolnjene, stroški oskrbovanja velikega števila oseb pa so dosegli obseg, ki ga je Vlada ocenjevala za komaj vzdržnega. Kmalu so se pričeli kazati očitni znaki (npr. nastanitev večjih koncentracij vojaških sil v bližini meje), da bodo sosednje države svoje meje zaprle. V tem položaju se je Vlada odločila Državnemu zboru predlagati zakon, s katerim bi poskušala omejiti vstop v državo. Po poročilih obveščevalnih služb, s katerimi je razpolagala Vlada, se je državi znova bližal nov, izrazito številčen val oseb.
Vlada je zato oblikovala predlog novele zakona o tujcih, ki ga je Državni zbor po nujnem postopku tudi sprejel.  Zakon o dopolnitvah in spremembah Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 2/17 z dne 6. 1. 2017) je obsegal zgolj dva člena, ki sta se glasila:
10.a člen
(1) V primeru, če bi  lahko ali so že nastale razmere, ko bi bila ali sta zaradi spremenjenih razmer na področju migracij, ogrožena javni red ali notranja varnost Republike Slovenije, kar bi lahko otežilo delovanje osrednjih institucij države in zagotavljanje njenih vitalnih funkcij, lahko Državni zbor na predlog Vlade Republike Slovenije ali tretjine poslancev z večino vseh poslancev odobri, da Vlada Republike Slovenije sprejme naslednje ukrepe:
- zaradi bistvene spremembe okoliščin preneha uporabljati mednarodne pogodbe, ki opredeljujejo pravice tujcev, migrantov in oseb, ki želijo zaprositi za azil in bi Republiki Sloveniji nalagale nevzdržen obseg obveznosti;
- omejiti veljavnost Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Sveta Evrope,
- preneha izpolnjevati obveznosti po pravu EU v zvezi z vzpostavijo območja svobode, varnosti in pravice, če je to nujno potrebno zaradi zagotavljanja javnega reda in miru ter zagotavljanja notranje varnosti in ponovno uvede nadzor na notranjih mejah držav članic Evropske unije.
(2) Ukrepi iz prvega odstavka tega člena lahko trajajo največ tri mesece in se lahko v primeru posebej utemeljenih okoliščin podaljšajo za nadaljnje tri mesece.
(3) Vsi sprejeti ukrepi morajo biti sprejeti ob upoštevanju načela sorazmernosti.
(4) O vsakem ukrepu iz prvega odstavka mora Vlada Republike Slovenije nemudoma obvestiti generalnega sekretarja Sveta Evrope, generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov, Visokega komisarja Združenih narodov za begunce in Evropsko komisijo.
10.b. člen
(1) Če Vlada sprejme ukrepe, navedene v prvem odstavku 10.a člena, omeji vstopanje tujcev v Republiko Slovenijo.
(2) Vlada lahko omejitev vstopanja določi le za posamezne mejne prehode.
(3) Vlada glede na nastanitvene in integracijske zmožnosti Republike Slovenije določi mesečno kvoto, ki ne sme biti manjša od 300 oseb in ne večja od 3000 oseb.
(4)  Ko je mesečna kvota tujcev dosežena, policija tujcem, ki želijo vstopiti v Republiko Slovenijo na meji z eno od sosednjih držav, ne dovoli vstopa, tujce, ki so na ozemlje Republike Slovenije po omejitvi vstopanja vstopili nezakonito, pa privede do državne meje in ga napoti v državo, iz katere je nezakonito vstopil.
(5) Če tujec izrazi namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, policija izvede identifikacijski postopek in tujca napoti v državo, iz katere je prišel, če gre za državo članico Evropske unije, v kateri ni sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja. Pritožba zoper odločitev policije ne zadrži izvršitve. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(6) Tujci, ki so nameravali podati prošnjo za mednarodno zaščito, pa so bili zaradi doseganja mesečne kvote napoteni v državo, iz katere so prišli, se prednostno obravnavajo v okvir kvote v naslednjem mesecu.
(7) Ne glede na določbe tretjega do šestega odstavka tega člena se vstop v državo in vložitev prošnje za mednarodno zaščito dovoli vsakemu tujcu, katerega zdravstveno stanje bi očitno onemogočalo ukrepanje v skladu s četrtim in petim odstavkom ali kadar je tujec družinski član tujca, pri katerem ukrepanje ni mogoče zaradi zdravstvenega stanja, ali kadar gre po videzu, obnašanju ali drugih okoliščinah za mladoletnika brez spremstva.
 Kmalu po sprejemu zakona, se je na Ustavno sodišče obrnilo Društvo za zaščito žrtev vojne in vojnega nasilja v Transjordaniji, ki so ga sestavljali slovenski državljani, pa tudi številni transjordanski državljani, ki so v Republiko Slovenijo že prišli. Temu prizadevanju se je pridružil tudi Abu M., član društva, ki je bil oče mladoletnega M., za katerega je pred kratkim izvedel, da se Sloveniji bliža peš, brez spremstva družinskih članov (a v spremstvu vaščanov svojega rojstnega kraja), in ki je lahko šele pred kratkim zapustili tista območja države, ki jih je vojna najhuje prizadela. V postopku pred Ustavnim sodiščem je želel po najboljših močeh zaščitite svoje interese in interese svojega otroka.

Sestavite primerno vlogo, ki jo boste naslovili na Ustavno sodišče, in pri tem odgovorite na naslednja (obvezna) vprašanja:
1. Ali osebe, ki si prizadevajo za razveljavitev opisane ureditve, izkazujejo pravni interes za začetek postopka? 

2. Ali je predlagana zakonska ureditev skladna z ustavnim redom Republike Slovenije?

3. Kakšen je učinek odstopa od mednarodne pogodbe v notranjem pravnem redu Republike Slovenije? 

4. Ali je opisana zakonska ureditev skladna z ustavno pravico do pribežališča?